Po poročanju medijev je Evropska komisija napovedala, da bo 30. januarja gostila prvi krog pogovorov z evropskimi proizvajalci avtomobilov, dobavitelji delov in sindikati. Namen teh razprav je obravnavati najbolj kritične izzive in potencialne rešitve ter razviti načrt za zaščito avtomobilske industrije EU. Komisar Evropske komisije za "trajnostni promet in turizem" Apostolos Tzitzikostas bo odgovoren za pripravo akcijskega načrta.
Konec leta 2024 je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poslancem EU povedala, da bo začela "strateški dialog" o prihodnosti avtomobilske industrije EU. Ta poteza poudarja zavezanost Evropske komisije k zagotavljanju prihodnosti avtomobilske industrije, ki je ključnega pomena za blaginjo EU, ob hkratnem uresničevanju podnebnih ciljev.
Pod vodstvom Ursule von der Leyen bo strateški dialog vključeval redna srečanja s predstavniki industrije, socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi, delovne skupine pa bodo zagotavljale podrobna priporočila. Tesno bosta sodelovala tudi Evropski svet in Evropski parlament.
Dialog bo zajemal posvetovanja v celotni avtomobilski vrednostni verigi, z glavnimi temami razprave, vključno z inovacijami, čistim prehodom, konkurenčnostjo, trgovinskimi odnosi in regulativno optimizacijo. Cilj je pomagati avtomobilskemu sektorju EU dohiteti kritične tehnologije, kot so baterije, programska oprema in avtonomna vožnja, poenostaviti regulativne postopke, zagotoviti konkurenčne vhodne stroške in ohraniti pošteno mednarodno konkurenčno okolje. Evropska komisija je zavezana sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi za ohranitev dolgoročne-trajnosti in odpornosti avtomobilske industrije EU.
Poroča se, da avtomobilski sektor EU zaposluje več kot 13 milijonov ljudi in prispeva približno 7 % k BDP EU. Zaradi digitalizacije, razogljičenja, zaostrovanja konkurence in geopolitičnih sprememb pa je avtomobilska industrija EU podvržena pomembni transformaciji. V zadnjem času proizvajalci avtomobilov v EU zapirajo tovarne in odpuščajo delavce, saj se borijo za konkurenco kitajskim tekmecem, hkrati pa se lahko soočajo tudi z uvedbo uvoznih carin s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Če vozni parki proizvajalcev avtomobilov v EU do leta 2025 ne bodo dosegli ciljev EU glede emisij CO2, se lahko soočijo z znatnimi denarnimi kaznimi EU ali pa bodo prisiljeni skleniti sporazume, ki dajejo prednost tujim proizvajalcem električnih vozil.
