Po poročanju tujih medijev so predstavniki Evropskega združenja dobaviteljev avtomobilske industrije (CLEPA) dejali, da bi se morebitne tarife, uvedene za električna vozila, izvožena s Kitajske v Evropo, lahko negativno vplivale na evropska podjetja.
V odgovor na pomisleke, da bi se lahko evropski proizvajalci avtomobilov soočili z nelojalno konkurenco, je Evropska komisija začela preiskovati subvencije in spodbude za električna vozila na Kitajskem.
Benjamin Krieger, izvršni direktor CLEPA, je dejal, da čeprav se lahko takšna poteza razume kot zmaga za evropske potrošnike, bi trgovinska vojna, ki bi jo sprožile carine, lahko škodovala evropski industriji.
Večji proizvajalci avtomobilov, kot sta BMW in Mercedes, izvažajo avtomobile na Kitajsko in imajo tam tovarne za sestavljanje. Poleg tega kitajske domače avtomobilske znamke kupujejo komponente tudi od evropskih dobaviteljev, od katerih imajo številni tovarne na Kitajskem.
Krieger je prejšnji teden na letnem dogodku CLEPA za inovacije v Bruslju navedel sistem toplotnega upravljanja kot primer in izjavil, da "kitajska električna vozila vključujejo veliko evropske tehnologije." Povedal je, da imajo evropski dobavitelji "privlačne izdelke, ki jih najdemo v vozilih po vsem svetu. Toda carine na kitajske električne avtomobile bi lahko vplivale tudi na poslovanje evropskih dobaviteljev."
Krieger je komentiral: "Dobro je, da Evropska komisija obravnava to širše vprašanje in priznava, da jemlje konkurenco iz drugih regij resno in čuti potrebo po ukrepanju." Nadalje je izrazil pomisleke, ali bi lahko subvencije poleg zagotavljanja začasne pomoči v celoti rešile vprašanje cen električnih vozil.
Cene električnih vozil so v Evropi postale kritično vprašanje, saj se le Citroën pripravlja na domačo proizvodnjo električnega vozila po ceni pod 25 €000.
Medtem so nekatera kitajska podjetja, kot je znamka MG podjetja SAIC Motor, uspela v Evropi z znižanjem cen električnih vozil. Zato se Evropejci začenjajo bati, da bi lahko poceni kitajski električni avtomobili nekega dne preplavili in ogrozili evropske proizvajalce avtomobilov. Kot največji proizvajalec električnih vozil na svetu (vključno z BEV in PHEV) se BYD pripravlja tudi na razširitev svoje prisotnosti na evropskem trgu.
Lani so kitajske znamke v Evropi prodale približno 100000 električnih vozil. Zahodne znamke, ki proizvajajo električne avtomobile na Kitajskem, vključno z BMW, Teslo in Renaultom, so v Evropo izvozile celo več enot od te številke. Nedavna študija PwC je pokazala, da bi lahko do leta 2025 skupna prodaja avtomobilov, proizvedenih na Kitajskem v Evropi, dosegla 800,000, pri čemer bi bila večina popolnoma električnih vozil.
Krieger je dejal, da so evropski regulatorji med potrošniki ustvarili ogromno povpraševanje po električnih avtomobilih, "vendar se sami trudimo zadovoljiti to povpraševanje." Omenil je, da želijo kitajska podjetja to izkoristiti.
Krieger meni, da bi se morali evropski regulatorji osredotočiti na izgradnjo infrastrukture, ki spodbuja nizkocenovna električna vozila, namesto na uvedbo tarif. To vključuje zagotavljanje dobave surovin za baterije, na čemer si Kitajska prizadeva že desetletja, in zagotavljanje cenovno dostopne, trajnostne energije in moči. Rekel je: "Moramo bolje poskrbeti za naš enotni trg."
Thorsten Muschal, odhajajoči predsednik CLEPA in izvršni direktor podjetja Faurecia, je v intervjuju na podelitvi dejal, da lahko člani skupine dobaviteljev na to vprašanje gledajo drugače, odvisno od svojih strank.
Muschal je pripomnil: »Če ste majhno družinsko podjetje, ki dobavlja le evropskim proizvajalcem avtomobilov, je vaše stališče jasno: podprli bi carine. Če pa ste večnacionalna družba, s prodajo na Kitajskem od 20 % do 30 % in morda boste prizadeti, če bodo uvedene carine, boste morda imeli drugačno stališče. Velik evropski dobavitelj ima lahko na Kitajskem 30 do 40 obratov. Poslovanje na Kitajskem je del njihove globalne strategije.«
