Pred kratkim je Evropska komisija objavila načrte za uvedbo dodatnih začasnih carin v razponu od 17,4 % do 38,1 % za električna vozila kitajske proizvodnje poleg obstoječe 10-odstotne tarife. Te tarife bodo uradno uvedene kot garancije od 4. julija (natančno obliko bodo določili carinski organi vsake države članice).
Kitajska je že večkrat pozvala EU, naj ukine carine, in izrazila pripravljenost za reševanje razlik s pogajanji in posvetovanjem. Trenutno sta se Kitajska in Evropska komisija dogovorili, da bosta začeli pogovore o tarifnem vprašanju, s čimer se odpirata vrata za ublažitev napetosti in iskanje obojestransko sprejemljive rešitve.

Kaj so začasni tarifni ukrepi?
Če protisubvencijska preiskava EU o kitajskih električnih vozilih ugotovi, da so potrebni ukrepi za zaščito avtomobilske industrije EU pred nepoštenimi praksami, se lahko v devetih mesecih od začetka preiskave uvedejo začasne tarife. Medtem se bo protisubvencijska preiskava EU o kitajskih električnih vozilih nadaljevala do 2. novembra, ko bodo morda uvedene končne tarife, ki običajno trajajo pet let.
Začasne carine se uradno zaračunavajo proizvajalcem avtomobilov le, če je na koncu preiskave sprejeta dokončna tarifna odločitev. Če se preiskava zaključi z odločitvijo o uvedbi nižjih končnih tarif ali o uvedbi taks sploh, bodo začasne tarife ustrezno prilagojene ali preklicane. V tem obdobju carinski organi običajno od uvoznikov zahtevajo predložitev bančnih garancij, da zagotovijo, da imajo dovolj sredstev za plačilo dodatnih tarif, če je to potrebno.
Obdobje za retroaktivno uporabo začasnih carin je do 90 dni, kar pomeni, da lahko za električna vozila kitajske proizvodnje, uvožena v EU od začetka aprila, veljajo dodatne carine, dokler se preiskava ne zaključi in sprejme končna odločitev.

Kaj se bo zgodilo naslednje v preiskavi EU o kitajskih električnih vozilih?
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je 22. junija med obiskom na Kitajskem izjavil, da so vrata za pogajanja "odprta". Pozneje sta evropski komisar Valdis Dombrovskis in kitajski minister za trgovino Wang Wentao opravila telefonski pogovor, v katerem sta se obe strani strinjali, da nadaljujeta pogajanja o carinah. Po poročanju Global Timesa bi bil najboljši izid pogajanj, če bi EU svojo tarifno odločitev preklicala pred 4. julijem. Časopis je tudi poročal, da bi vse bolj protekcionistični ukrepi EU izzvali kitajske protiukrepe, stopnjevanje trgovinskih trenj pa bi povzročilo "izgubljeno" situacijo za obe strani.
Evropska komisija bo 4. julija v Uradnem listu EU objavila podrobno poročilo o tekoči preiskavi in njenih ugotovitvah, začasne carine pa bodo začele veljati naslednji dan. Kitajska in zadevne strani, kot so proizvajalci električnih vozil, morajo komentirati ugotovitve preiskave do 18. julija in lahko zahtevajo zaslišanja.
Pred sprejetjem začasne odločitve je Evropska komisija izvedla obsežne preiskave in obiskala več kot 100 proizvajalcev avtomobilov na Kitajskem in v Evropi. Običajno končne preiskave potrdijo začasne ugotovitve, vendar so možne prilagoditve na podlagi prejetih mnenj. Končne tarife so običajno nekoliko nižje od začasnih stopenj, kar odraža preučitev različnih argumentov in prilagoditev ravni tarif s strani Komisije.
Tesla, ki proizvaja električna vozila na Kitajskem, je zahtevala, da EU svojo tarifo izračuna ločeno, v upanju, da bo stopnja nižja od 21-odstotne carine, uvedene kitajskim proizvajalcem električnih vozil, ki sodelujejo v preiskavi.
Kot alternativa tarifam se lahko izvozniki zavežejo, da bodo svoje izdelke prodajali po minimalni ceni ali nad njo. Pred desetletjem so se kitajski izvozniki tako zavezali za sončne celice. Vendar pa je uporaba koncepta najnižje cene za kompleksne izdelke, kot so avtomobili, zahtevnejša in zahteva nadaljnje razprave in pogajanja.

Kdo odloča o uvedbi končnih carin?
Medtem ko ima Evropska komisija pooblastila za odločanje o začasnih tarifah na podlagi ugotovitev preiskave in potrebe, mora v celoti komunicirati in se posvetovati s svojimi državami članicami, zbrati in upoštevati njihova mnenja in povratne informacije do 15. julija.
Po zaključku preiskave lahko Evropska komisija predlaga končne tarife, ki običajno trajajo pet let. Če kvalificirana večina 27 držav članic EU (vsaj 15 držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 % prebivalstva EU) nasprotuje tem ukrepom, se lahko načrt blokira. Vendar pa je zaradi različnih in zapletenih interesov med državami članicami EU težko oblikovati kvalificirano večino, ki bi nasprotovala ukrepom Komisije. Posledično so ukrepi, ki jih predlaga Komisija, pogosto sprejeti in izvedeni.
Podjetja, kot so BYD, Geely in SAIC Group, lahko zaprosijo za hiter pregled individualno izračunanih tarifnih stopenj takoj po izvedbi določenih ukrepov, postopek pregleda pa ne sme biti daljši od devetih mesecev. Ko obstoječi ukrepi niso več učinkoviti ali ne zadostujejo za izravnavo subvencij, lahko Komisija po enem letu izvede "vmesni pregled".
Evropska komisija tudi pogosto preiskuje, ali se proizvajalci izogibajo tarifam z izvozom komponent za sestavljanje drugam. Za EU se carinska utaja pojavi, če je 60 % ali več sestavnih delov uvoženih iz držav, ki so zavezane tarifi, in dodana vrednost sestavljanja ne presega 25 %.
Podjetja lahko te ukrepe izpodbijajo na Evropskem sodišču, Kitajska pa lahko ugovor vloži pri Svetovni trgovinski organizaciji. Vendar lahko obe pravni poti trajata več kot eno leto.

Bo to vodilo v trgovinsko vojno?
V trenutnih razmerah postaja trgovinska politika EU vse bolj zaščitniška, Kitajska pa želi povečati izvoz ob šibkem domačem povpraševanju. Kitajska zavrača obtožbe o nepoštenih subvencijah ali presežnih zmogljivostih in trdi, da razvoj njene industrije električnih vozil izhaja iz optimizacije tehnologije, trga in dobavne verige.
Kitajska poziva k rešitvi teh vprašanj s pogajanji za ohranitev skupnih interesov ter stabilnih gospodarskih in trgovinskih odnosov med Kitajsko in EU. Če pogajanja ne uspejo ali druga stran ne zavzame koncesijskega odnosa, lahko Kitajska sprejme protiukrepe za zaščito svojih interesov in industrijske varnosti.
V tem ozadju se lahko trgovinski odnosi med obema stranema zaostrijo, kar lahko vodi v trgovinsko vojno. Vendar pa je bistveno opozoriti, da trgovinska vojna ni najboljša rešitev in da je treba trgovinske spore reševati z dialogom in posvetovanjem za spodbujanje svetovne gospodarske blaginje in razvoja.





